Včeraj smo se popeljali v obsredozemske pokrajine, to je najbolj JZ del Slovenije in hkrati skrajni severni del Jadranskega morja. Prvi pomembnejši postanek je bil namenjen ogledu udornice Risnik. Nadaljevali smo z vožnjo skozi Lipico in Divačo do Trsta. Zaradi močnega deževja se ni nič videlo in se zato nismo ustavljali. Vrnili smo se v Slovenijo in se za dlje časa ustavili v Piranu. Ogledali smo si mesto, Tartinijev trg in se povzpeli na cerkveni stolp. Šli smo v akvarij in multimedijski muzej. kjer smo si pogledali podzemni rov (domnevne katakombe) in 3D-film o preteklosti Pirana. Zapeljali smo se še skozi Portorož in se v poznih popoldanskih urah vrnili v Trbovlje.
(Luka, 9.b)
Naša ekskurzija se je začela ob 8. uri z odhodom iz Trbovelj. Lakota je huda reč, zato smo prvi postanek za malico opravili kar na počivališču avtoceste. Zabavno je mazati pašteto, ko ti dež kaplja za vrat. Prvi pomembnejši ogled je bil v Divači: udornica, katere velikost nas je vse presenetila. Meni pa so vseeno bili bolj všeč lipicanci, ki smo jih opazili na pašniku v Lipici. Peljali smo se čez mejo (ki je ni bilo) in se spustili do Trsta. Močno je deževalo, zato nismo zapustili avtobusa. Učitelj nam je med drugim pokazal tudi trgovino Mirela, kje je bil trikrat: prvič, zadnjič in nikoli več. Najdaljši postanek je bil v Piranu. Takoj ko smo prispeli, je učiteljico zalil morski val, a ni bila huda, celo smejala se je. Med obiskom akvarija smo videli razne ribe, Matic pa je mislil, da so meduze umetne. Povzpeli smo se na piranski zvonik, kjer so fantje kljub vetru pozirali v kratkih rokavih. Odšli smo še v multimedijski muzej in si ogledali 3d-film o zgodovini Pirana. Tam so imeli tudi pristen sramotilni steber in na njem so se pojavile fotografije nekaterih sošolcev. Za zabavo smo pred odhodom nahranili še galebe. Na poti domov sem napisala še to besedilo, ker pa je bila tema, mi je učiteljica svetila z lučko. Škoda, da se moramo jutri vrniti v šolske klopi.
(Feja, 9.b )
