Takoj po zajtrku smo se obuli in gospa, ki je bila celo dopoldne naša vodička, nam je razložila, da si bomo pod njenim vodstvom ogledali knjižnico Milana Potrča na Ptuju. Peš smo se odpravili do tja. Ko smo prispeli, smo najprej poslušali pravljično uro, ki jo je vodila  prijazna gospa knjižničarka. Pripovedovala nam je zgodbo o Kurentu, ki jo je sama napisala. Zelo radi smo ji prisluhnili, saj je bila zgodba zelo zanimiva. Vmes pa smo še potelovadili, pravzaprav »pojogirali« za boljšo koncentracijo. Kasneje smo si ogledali pa še oddelek za odrasle in hišo, kjer se knjižnica nahaja. Rečejo ji mala graščina, a nam je zgledala kot čisto pravi grad. Po zaključku v knjižnici, pa smo se tja tudi odpravili. Na grad. Sicer smo ga videli le od zunaj, ampak je res čudovit. Vodička nam je razložila kje leži Ptujsko polje in ptujsko morje. Do velikega konja ob katerem bi se radi fotografirali pa nismo mogli, ker so grad ravno obnavljali. Pa drugič… Po poti nazaj proti domu Kurent smo se še parkrat ustavili, da smo slišali še par zanimivosti, nato pa smo odšli na kosilo. Ni bilo »švoh«. Juho, pečenkoz rižem, solato in sladico smo zmazali z veseljem, saj smo vedeli, da nas čaka naporno plavanje.