...eni skozi vrata matične OŠ Trbovlje, drugi na podružnici Alojza Hohkrauta, peščica njih pa na Dobovcu. Takrat se jim je verjetno zdelo, da je konec v devetem razredu nedosegljiv. Nekje onkraj zvezd. Naslednjih devet let so spoznavali stvari ki jih spoznavajo osnovnošolci po vsej Sloveniji. Bili so lepi in malo manj lepi trenutki, ki so jih spremljali skozi učni proces. Eni so ga obvladali z lahkoto, drugi malo težje, enim je bila šola veselje, drugim grenkoba. Ampak vsi, ki so nocoj sedeli na odru so bili zmagovalci, ki so premagali vse "upse and downse", kot bi rekle učiteljice angleščine. Lepo jih je bilo videti. Mlade, nasmejane, polne energije, zazrte naprej, v prihodnost, pa kakršna koli že bo.

Verjamem, da niso pustili ravnodušnih svojih staršev, ker so prestopili novo stopnico odraščanja, niti nas učiteljev. Verjetno je vsak od nas brskal po svojih mislih in iskal tiste drobne iskrice v vsakem posamezniku, ki so naredile naše bivanje v šoli prijetno. Enkrat prijateljsko, spet drugič strogo, nepopustljivo in zahtevno, ker učitelji takšni preprosto moramo biti na trenutke. Kljub temu pa verjamem, da smo jih imeli vsak na svoj način radi, saj smo lep čas življenja preživeli skupaj.

Tudi v avli se je po prireditvi marsikje utrnila kakšna solza ob spoznanju konca nečesa, kar je bila dolga stalnica njihovega življenja. Poti se bodo ločile in vsak bo s svojim kompasom iskal novo smer. Čisto svojo. Vsi skupaj, ki smo delali z njimi, pa jim lahko zaželimo le, naj se njihova pot konča onkraj zvezd....tistih, ki so jim bile na začetku šolanja tako oddaljene.

PS:

Fotografij je še mnogo več in bodo objavljene na strani...

http://ostrbovljefotografije.splet.arnes.si

...seveda, ko bodo urejene za objavo, kar pa zaradi količine in pomanjkanja časa v te namene (verjetno) ne bo prej kot po enem tednu.

PS1: Prve 103 fotke so že objavljene...