Učencem od prvega do četrtega razreda je predstavila svojo pravljico Želvice. Slikanica na enostaven način predstavi pomembno, a na žalost zamolčano temo – smrt. O svojih vtisih je zapisala: »Lepo se je bilo spet potikati po hodnikih osnovne šole, a tokrat v drugačni vlogi. Prav poseben občutek je bil stopiti pred učence in jim predstaviti Želvice. Pred predstavitvijo me je bilo nekoliko strah, saj nisem vedela, kakšne odzive naj pričakujem. A strah je bil odveč. Že ob prvem zastavljenem vprašanju, kaj vedo o želvah, je bilo v zraku veliko rok. Skoraj vsi otroci so želeli priti do besede in s preostalimi deliti svoje ideje. Prav zabavno je bilo, saj so o želvah vedeli več od mene, zato sem med odmori na spletu iskala informacije o želvah. A začetna razigranost se je ob poslušanju tragične zgodbe razblinila. V pravljici močan orkan želvji družini iz rok iztrga najmlajšo želvico in tako se mora družina spopasti s težko izgubo. Tiho so prisluhnili mojemu branju, a so kljub boleči tematiki še vedno sodelovali. Njihovi iskreni odgovori so me prav presenetili. Ob koncu sem otroke pozvala, da lahko, kdor želi, z nami deli svojo zgodbo. In tako so se vsuli nekoliko nepričakovani odgovori. Mnogi učenci so se morali že mnogo prekmalu soočiti s smrtjo, nekateri so ob spominu na bolečo izgubo ljubljene osebe zajokali. Žalost ob smrti tako ni prisotna le pri starejših, tudi mlajši še kako občutijo praznino, ki ostane po slovesu družinskega člana. Takšni odzivi so mi dali novo potrditev, da so pogovori na to temo še kako pomembni, zato bi se rada zahvalila Osnovni šoli Trbovlje, da me je toplo sprejela.«
Tudi naša šola se zaveda, da tematika med otroki ni domača in verjamemo, da bi pogovori otrokom lahko pomagali prebroditi težko in boleče žalovanje.