S strpnim medsebojnim povezovanjem gradimo vedoželjnega in odgovornega mladostnika.

ŠVN - 3. dan

Dragi starši, začnite varčevati za smučarsko opremo

ŠVN - 3. dan
|||| |||| ||||

Zanimivo, da vse lažje zaspimo in vse težje vstanemo. Počasi bo potrebna zjutraj že gasilska sirena, da nas spravi pokonci… seveda dokler v zavest ne pride beseda smučanje. Potem pa nekako gre. Za zajtrk smo imeli spet na meniju vzemivsegakolikorhočešdanebošlačen, potem smo šli do konca urediti sobe (no ja, tisto pus'tmo stat) in sebe (o, to pa ja…) in kmalu je sledil odhod na smučišče. Včeraj si je učitelj izprosil kolo zaradi bolečin v nogah in sedaj nam s kolesom sledi od zadaj in nas priganja. Zraven si poje pa tisto, da je ukradel bicikl in ga prebarval s plave na zeleno, da »novjo« ga spoznal'… sedaj pa ne vemo. Bicikl je res zelene barve!!!

V sobi za preobuvanje pa je padla glasna komanda: »Dones se obuvate sami, kon'c je pomoči!« Pa smo se trudili, stiskali zobe, si pomagali med sabo in… lejga zlodja, večini je res uspelo, drugi pa so potem tudi dobili pomoč. Učitelj ni mislil čisto dobesedno.

V smučanju pa napredujemo s svetlobno hitrostjo. V ponedeljek smo prvič stali na smučeh, danes pa že skoraj vsi plužno zavijamo med oznakami na snegu. In to na »ta vlki in ta strmi« progi. Res nam gre dobro. Tudi tisti, ki so v ponedeljek mislili, da ne bodo preživeli torkovega jutra danes neizmerno uživajo na smučeh.

Žal sta nas pa obiskala še dva nepovabljena gosta in sicer gospa Nesrečanikolinepočiva in gospod doktor Jojboli. Ampak nič prav strašnega. Takšne stvari se na smučkah vedno dogajajo, glave so pa vse še cele. In to je pomembno.

Kosilo – super. Njoki in piščanec v omaki, juha in zelena solata, kar nekaj nas je šlo še po repete. Po kosilu pa pijača v potokih. Več vrst sokov, voda in čaj pritečejo iz avtomata vedno, ko pritisneš gumb… in mi smo neumorno pritiskali.

Po popoldanskem programu bi morali imeti namizni tenis v telovadnici. Pa je bilo vse zasedeno. Učitelj nam je prišel povedat »slabo« novico, da bomo morali spet na bazen. Sploh ni hotel razumeti našega veselja. Za kazen sta nas z učiteljico nato pustila še pol ure dalj, da smo se naskakali po mili volji.

Po sljivovih cmokih, zelenjavni juhi in kompotu pa nam je učitelj Uroš predstavil vsa mesta, v katerih je bil v Indiji. Z zanimanjem smo ga poslušali ampak tja pa marsikdo od nas nebi šel. Spet drugi pa z veseljem.

Ura je bila mimogrede petnajst minut do desetih in morali smo spat… brez problema.

Jutri pa novim dogodivščinam naproti…

Starši pa le dobro premislite o tem kar piše v podnaslovu...

Last modified onThursday, 30 January 2020 00:53
Login to post comments