S strpnim medsebojnim povezovanjem gradimo vedoželjnega in odgovornega mladostnika.

Šola v naravi - 4. a, d, e

NAJ dan je za nami ... in preživeli smo ga...

Zjutraj smo se z nasmeški in polni pričakovanj odpeljali z avtobusom proti Ravnam na Koroškem. Pot je minila brez zapletov in skoraj do minute natanko smo prispeli v dom Punkl na Ravnah. Pričakala nas je prijazna vodja doma gospa Saša, ki nam je potem, ko smo se razmestili po sobah razložila, kako poteka življenje v domu in katere dejavnosti bomo izvedli do petka. Bo kar zanimivo, ampak o tem bomo poročali sproti. Skupaj smo se odpravili proti jedilnici Gimnazije Ravne, kjer smo pojedli slastno kosilo. Naše kuharice so se že prvi dan izkazale s slastnim "makaronflajšem" (makaronovo meso po slovensko), Uh, kako je bil dober... kar nekaj učencev je odšlo po repete. Zraven pa je bila še juha, solata in sok. Vsak se je lahko najedel, kolikor se je hotel. V Punklu smo se nato pripravili na plavanje. S seboj smo morali vzeti spodnje hlače, pa brisačo, natikače in vse ostalo, kar rabimo na bazenu. No, nekateri so stvari razumeli malo po svoje in niso imeli tega ali onega, ampak nič ni bilo tako hudo, da naši učitelji ne bi mogli rešiti. Tako je učiteljica Marta s fenom sušila hlače namesto glave, učiteljica Tinkara je z mikroskopom iskala kopalke po kovčku enega od naših nadebudnežev ampak jih še ni našla, tako dobro so skrite, pa še kaj bi se našlo... Jutri nam bo že bolj jasno, da se gremo učit plavat, ne pa samo poležavat na plažo.

Vaditelji plavanja so nas najprej testirali. Kar veliko je zelo dobrih plavalcev, nekaj srednje dobrih, nekaj začetnikov, kamenčkov, ki bi kar potonili pa ni med nami. Predvsem pa so bili trenerji veseli, da se nihče ne boji vode in da vsi radi čofotamo. Sicer pa tako ali tako vemo, da se bo na koncu voda bala nas ne pa mi nje... Trenerji so nas že prvi dan kar dobro utrudili, ampak vsi že komaj čakamo na jutri. Po večerji, ko smo se najedli "ajmohta" (obare po slovensko), mareličnih cmokov (v poljubnem številu), in mareličnega kompota, smo odšli nazaj proti domu Punkl.V sobah smo se pripravili na spanje, nekaj časa igrali družabne igre, obrisali par domotožnih solz, ki se vedno pojavijo prvi dan, nato pa vsak dan manj, sedaj pa poskušamo zaspati. Pa nam nekot ne gre. Danes še ne, vemo pa, da bo vsak dan bolje. To je vse za prvi dan... jutri pa naprej...

Last modified onMonday, 14 September 2020 22:12
Login to post comments