Svetovni dan hrane

Ko na mizo postavimo kruh, le redko pomislimo, koliko dela je bilo potrebnega za njegov nastanek. Nekdo je posejal in požel žito, mlinar ga je zmlel v moko, pek pa je iz nje spekel kruh. Za vsakim grižljajem so delo, trud in znanje ljudi, pa tudi voda, energija in drugi naravni viri. S spoštljivim odnosom do hrane cenimo vse, kar je bilo potrebno, da je prišla na naš krožnik.

16. oktober - svetovni dan hrane nas obenem opozarja, da mora imeti vsak človek dostop do dovolj varne in hranljive hrane. Letošnje geslo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), »Inovacije danes – hrana za jutri«, poudarja pomen novih rešitev in sodelovanja za boljšo pridelavo, shranjevanje in dostopnost hrane ter varovanje naravnih virov. K tem prizadevanjem lahko prispevamo tudi sami – s premišljenim izbiranjem, pripravo in shranjevanjem hrane.

Raznoliko na krožniku, voda v kozarcu

Otroci potrebujejo hrano za rast in razvoj, vsi pa z njo dobivamo energijo in hranila za vsakodnevne dejavnosti. Poskrbimo za raznolike in uravnotežene obroke, v katere vključujemo zelenjavo, sadje, polnovredna žita, stročnice in druge vire beljakovin. Za žejo pijmo predvsem vodo, sladke pijače ter sladke ali slane prigrizke pa uživajmo redkeje.

Otroke vključujmo v načrtovanje in pripravo obrokov. Pomagajo lahko sestaviti nakupovalni seznam, izberejo zelenjavo za juho ali operejo sadje. Tako spoznavajo živila in se učijo odgovornega ravnanja z njimi. Skupni obroki pa so priložnost za druženje in pogovor o okusih, izvoru hrane ter prehranskih navadah.

Manj hrane med odpadki

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je leta 2025 v Sloveniji nastalo skoraj 171.000 ton odpadne hrane, največ v gospodinjstvih. V to količino so vključeni tudi neužitni deli, na primer kosti in jajčne lupine. Vendar je vsak prebivalec doma v povprečju zavrgel tudi približno 12 kilogramov še užitne hrane na leto.

K zmanjšanju te količine lahko prispevamo s preprostimi vsakodnevnimi navadami:

• Pred nakupom preverimo zaloge. Preglejmo hladilnik in omare, načrtujmo obroke ter sestavimo nakupovalni seznam. Kupimo toliko, kolikor bomo lahko pravočasno porabili.
• Najprej porabimo živila, ki jim rok poteče prej. Postavimo jih na dobro vidno mesto in jih vključimo v načrtovanje naslednjih obrokov.
• Začnimo z manjšo porcijo. Če smo še lačni, si dodamo. Tako lažje upoštevamo občutek lakote in sitosti ter zmanjšamo ostanke na krožniku.
• Varno shranjene ostanke uporabimo pri pripravi novega obroka. Iz kuhane zelenjave lahko pripravimo juho, iz zrelega sadja kompot, iz suhega, neplesnivega kruha pa kruhove cmoke ali »šnite«.
• Hrano, primerno za zamrzovanje, pravočasno zamrznimo. Če vemo, da je ne bomo kmalu porabili, jo zamrznimo še pred iztekom roka uporabnosti. Embalažo označimo z vsebino in datumom zamrzovanja.

Načrtovanje obrokov, pravilno shranjevanje in smiselna uporaba ostankov so tudi med ukrepi, ki jih za zmanjševanje odpadne hrane priporoča Evropska agencija za varnost hrane (EFSA).

Dve oznaki, pomembna razlika

K zmanjševanju zavržene hrane pripomore tudi razumevanje datumskih oznak na embalaži.

»Porabiti do« označuje varnost živila. Po navedenem datumu živila ne uživamo, tudi če je njegov videz ali vonj nespremenjen. Že pred iztekom roka moramo upoštevati navodila za shranjevanje.

»Uporabno najmanj do« označuje predvsem kakovost živila. Po tem datumu živilo ni nujno neprimerno za uživanje. Odrasli naj preverijo, ali je bilo pravilno shranjeno, ali je embalaža nepoškodovana in ali so prisotni znaki kvarjenja.

Pri obeh oznakah upoštevajmo tudi navodila za ravnanje po odprtju embalaže, saj je takrat čas za varno porabo lahko krajši.

Spoštujmo hrano in drug drugega

Odgovoren odnos do hrane lahko razvijamo doma in v šoli. Na krožnik si naložimo toliko, kolikor bomo predvidoma pojedli, nove okuse spoznavajmo z radovednostjo in spoštljivo povejmo, če so porcije prevelike. Odrasli prisluhnimo otrokom, vključujmo jih v iskanje rešitev in jim bodimo zgled. Spoštujmo tudi različne potrebe, prehranske omejitve in možnosti družin. Iz hrane, ki jo kdo prinese ali uživa, se ne norčujmo.

Ob svetovnem dnevu hrane izberimo eno navado, ki jo bomo izboljšali.

Morda bomo pred nakupom dosledneje pregledali zaloge, si najprej naložili manjšo porcijo ali pravočasno shranili ostanke. Majhna dejanja, ki jih ponavljamo vsak dan, pomagajo ohranjati hrano in vire, potrebne za njen nastanek.

NIJZ - Svetovni dan hrane 2026 – Inovacije danes. Hrana za jutri.